Želite investirati v plemenite kovine, zlato, platino, paladij, rodij ali srebro? Potem se je na Slovenskem za to modro obrniti na gospo Ireno Moro oziroma na njeno podjetje Moro, katerega lastnica in direktorica je. Gospa je pri nas začela na začetku tretjega tisočletja prva trgovati z investicijskim zlatom, veliko je prispevala k vzpostavitvi visokih standardov na tem področju in izobrazila je številne ljudi – zdaj tudi nas.
Družba Moro, danes mednarodno priznan trgovec z zlatom in drugimi plemenitimi kovinami, obstaja od leta 1993, od leta 2005 pa trguje z investicijskim zlatom tako v Sloveniji kot tudi na območju preostale Evrope. V Sloveniji in na Hrvaškem zastopa največje svetovne kovnice, med njimi več 825 let staro avstrijsko kovnico Austrian Mint in švicarsko kovnico Argor Heraeus SA. Podjetje trguje po standardih London Bullion Market Association (LBMA), člana londonske borze zlata, in World Gold Council (WGC), organizacije za razvoj svetovnega trga zlata.
1. Gospa Moro, kdaj in zakaj vas je zlato pritegnilo s podjetniškega vidika?
Preden sem se na začetku tega tisočletja vrnila v Slovenijo, sem se v glavnem šolala v Nemčiji in Švici. Podjetje Moro je obstajalo že prej, in sicer sem se ukvarjala predvsem z naložbami v umetnine. A pri slikah je več težavnih dejavnikov. Na trgu vedno ne dosežeš želene cene in zlasti v času krize jih je teže prodati, zato je priporočati umetnine kot naložbo zelo specifično. Poleg tega se pri njih rade pojavijo tudi težave z ugotavljanjem pristnosti, izvora. Zaradi vsega tega sem se leta 2001 usmerila v zlato, ker je to dolgoročna naložba, lahko tudi za več generacij, in ker se je po napadu na WTC v New Yorku pokazalo, da bo njegova cena na svetovnem trgu narasla. Takrat sem bila v Švici z več strokovnjaki, največ jih je bilo iz banke UBS, in so me priporočili.
Švicarski ekonomist in poslovnež Marc Faber, svetovni finančni guru, pa je bil tisti, ki je vplival name. Dejal mi je, da je za poslovno žensko bolje, da priporoča naložbe v zlato, ker so delnice preveč tvegane, ljudem pa z zlatom dejansko daješ nekaj dobrega. Zato naše podjetje tudi slepo ne stremi k dobičku, ampak k temu, da je med nami in naložbenikom win-win situacija. Tako da nismo klasično podjetje, ki si na trgu na vsak način prizadeva po čim večjem dobičku in tovrstni velikanski uspešnosti. Meni je zelo pomembno, da stranka za razumno ceno vedno dobi dobro naložbo. No, saj je pomembno tudi to, da bo čim prej zaslužila, čeprav to pravzaprav ni namen zlata.
2. Kaj pa je namen zlata?
Zlato je zadnjih nekaj tisoč letih plačilno sredstvo po vsem svetu in skozi zgodovino se je pokazalo, da gre za eno najpomembnejših plemenitih kovin na tem planetu. Zelo iskano je za naložbe, zlasti za čase, ko nastopijo težke ekonomske razmere. Povrhu tega je investicijsko zlato otipljiva oblika denarja, ni ga težko prenašati – no, če bi imeli sto kilogramov ali več, potem že –, ima veliko vrednost in pomeni vrhunec denarne likvidnosti. Lastniku omogoča finančno varnost in pa, kar je najpomembneje, pri njem povsem odpade tveganje izgube glavnice. Naložbenikom ga priporočamo kot sredstvo diverzifikacije, s čimer se zmanjša skupno tveganje naložbenikovega portfelja. Več študij je dokazalo, da alokacija od 10 do 15 odstotkov finančnega imetja v fizično zlato daje boljši dolgoročni rezultat rasti vrednosti naložbenega portfelja posameznega vlagatelja. Skratka, namen investicijskega zlata je, da ga imaš za varnost. Na primer, v življenju se lahko zgodi, da v nekem trenutku hitro potrebuješ denarna sredstva, del svojih sredstev pa si v preteklosti vložil v investicijsko zlato, ki je hitro likvidno.
To pomeni, da ga lahko zamenjaš za denarna sredstva za poplačilo drugih obveznosti ali pa za nakup nečesa, kar si želiš ali potrebuješ. Poleg tega Slovenci radi potujemo in številni se, zadnja leta žal v kar velikem številu, tudi izselijo, in če s seboj vzamejo investicijsko zlato v države EU, ZDA, Kanado, Avstralijo in na Novo Zelandijo, je tam enako likvidno kot pri nas in prav tako neobdavčeno. S seboj morajo vzeti račun in dokazilo o izvoru zlata. Zlato je neobdavčena naložba tudi zato, da ne prihaja do črne trgovine z njim. World Gold Council spremlja vse tokove zlata, tudi med centralnimi bankami, tako da so mednarodne zaloge zlata znane, spremlja pa se tudi, koliko gospodarske družbe uvozimo in izvozimo zlata v državo oziroma iz nje. To vse je regulirano.
3. Na vaši spletni strani www.moro.si sem zasledil spletne povezave do številnih svetovnih institucij.
Seveda, saj je zelo pomembno, da smo kot firma pridruženi verodostojnim mednarodnim institucijam, kot je tudi neodvisno združenje LBMA (London Bullion Market As.), ki deluje v okviru londonske borze in je globalna avtoriteta za plemenite kovine. Združuje vse večje rudnike, vse večje banke in vse večje trgovce iz sveta – iz Slovenije smo kot kredibilni trgovci vabljeni na pomembna srečanja samo mi. Tako dobimo vse pomembne informacije iz prve roke. Tudi zato se veliko ljudi za informacije obrača na nas. V medijih pa zasledimo tudi veliko neverodostojnih informacij o zlatu, mi pa smo na tekočem z vsem, kar naložbenik potrebuje za varno in zanesljivo naložbo. Veste, lahko je naložbo prodati – mi že takrat, ko jo prodamo, vemo, da jo bomo nekoč dobili nazaj. Zlato pač kroži. Ko k nam prinesete zlato, večinoma dobite zanj denar isti dan, sicer pa v roku od treh do petih dni. Tesno sodelujemo s kovnico Austrian Mint, ki nas tudi finančno podpira. To je dunajska kovnica, ki je kovala denar v času Avstro-Ogrske, torej je bil plačilno sredstvo tudi na območju Slovenije. A veste, zakaj se še najdejo stari kovanci na slovenskih poljih?
4. Ne, ne vem.
V Sloveniji smo bili v preteklosti večinoma kmetje in kmetje so pred božičem za naslednjo leto groše pa krajcarje za srečo metali v svinjak. Za bogastvo v naslednjem letu. In potem so skupaj z gnojem po poljih raztrosili tudi te kovance. Zato jih ljudje danes z detektorji kovin iščejo po poljih.
5. Leto 2019 je po luninem horoskopu leto pujsa. Videl sem, da imate zlatnike z njihovo podobo.
Avstralska državna kovnica The Perth Mint vsako leto kuje zlate in srebrne kovance luninega koledarja. Letos je leto pujsa, zato je na teh kovancih upodobljen pujs, na drugi, državni strani kovanca pa tradicionalno britanska kraljica, saj gre za kovnico iz države Commonwealtha. Kovance kujejo v omejenih serijah, zato niso samo lepo darilo, pač pa tudi dobra naložba. Z leti namreč pridobivajo vrednost, saj je kovanje omejeno na nekaj tisoč kovancev.
6. Zdijo se mi zelo primerni za darilo.
Drži, zelo primerni so na primer kot darilo za srečo, na primer ženi ali dekletu zdaj spomladi ob 8. marcu. Manjše zlatnike ljudje kupujejo tudi za birmo, prvo obhajilo, rojstni dan, ob rojstvu. Ob rojstvu največ kupujejo tradicionalne dukate kovnice The Austrian Mint, avstralske zlatnike s podobo z luninega koledarja ali pa manjše s podobo pande, ker je na vsakem zlatniku letnica. In če ga bo obdarjenec oziroma obdarjenka nekoč prodal oziroma prodala, ga bo po borzni ceni zlata. Poleg tega imajo ti kovanci sprva ob nakupu samo naložbeno vrednost, kar pomeni, da so takoj likvidni, pozneje pa lahko pridobijo še numizmatično vrednost. Moram pa poudariti, da je lepo in vredno darilo tudi srebrnik, še posebej, če je redek. Srebrnik, mase pol unče [15,5 grama], stane slabih 20 evrov, kilogramski pa dobrih 600 evrov.
7. Moraš pa imeti res rad ženo, da ji ga kupiš.
Rad! [prešeren smeh] No, veste, najbolje je, da človek tako zelo obremeni predvsem samega sebe, je najbolj sigurno.
8. Kje pa naj človek takšno naložbo shrani?
Ljudje hranijo svoje dragocenosti in investicijsko zlato predvsem v bančnih sefih. V Sloveniji je pomanjkanje sefov, saj se določene banke, predvsem tuje, s tem pri nas sploh ne ukvarjajo, sefov ne ponujajo. Na drugi strani pa je Nova NLB ponudbo sefov povečala, tako da večinoma priporočamo hrambo v tej naši banki, no, če je še naša [smeh], saj je tam dobro poskrbljeno za varnost.
9. Kolikšen pa je strošek najema sefa?
Strošek je minimalen glede na vrednosti, ki jih hranimo. Letno nekje do 100 evrov, seveda odvisno od velikosti sefa. Naj dodam, da je pri nas mogoče naročiti sefe Nolimal in Stockinger, ki so podrobno predstavljeni na naši spletni strani.
10. Zasledil sem, da pogosto poudarjate likvidnost investicijskega zlata.
Saj za to gre. Če imate naložbo, na primer, v nepremičnini, je za to, da to svoje nedenarno premoženje spremenite v denar, pomemben čas. To vam lahko uspe takoj, lahko pa šele v enem ali dveh letih, saj je pomembno tudi to, za kakšno ceno nam nepremičnino uspe prodati. Za investicijsko zlato je merilo svetovna borzna cena in na osnovi te cene je investicijsko zlato takoj likvidno. Zato je pomembno govoriti o različnih oblikah vlaganja in ozaveščati, izobraževati ljudi o pomembnosti odgovornega pristopa k temu, saj se s tem ukvarja veliko ljudi na zelo različne načine, tudi zelo špekulativne. Zato je treba za naložbo zelo paziti, kaj in kje kupuješ, da si hitro likviden. Torej, uradni trgovci s plemenitimi kovinami smo pravi naslov. Dogaja se namreč, da kdo na ulici nevede kupi ponaredek. Na primer, dukate, ki jih imajo denimo na Hrvaškem in v Bosni tradicionalno na nošah. In zdaj, ko nimajo denarja, iz njih delajo odlitke in jih nosijo prodajat. Zato je treba paziti, če kupujete kje na Balkanu, kjer je lahko tudi zato ceneje.
11. Pa smo Slovenci o tem ozaveščeni?
Danes so ljudje v Sloveniji glede vlaganja tudi v zlato že zelo izobraženi. Ko sem se vrnila v Slovenijo leta 2005, smo bili tukaj prvi, ki smo začeli trgovati z investicijskim zlatom, in domala nihče ni nič vedel o tovrstni naložbi. Skoraj nihče ni vedel o obstoju naložbenih kovancev, o zlatih ploščicah pa so mogoče že slišali, imelo pa jih je zelo malo ljudi. Ljudje tudi tega niso vedeli, da so zlati kovanci in palice oproščeni plačila DDV. Leta 2005 pa so bile ravno v vzponu blue chip delnice [delnice znanih in uveljavljenih delniških družb na najpomembnejših svetovnih borzah] in številni so jih kupovali ter se pri tem premalo zavedali, da lahko pride tudi od padca njihove vrednosti. V Sloveniji je bilo takrat zelo veliko borznoposredniških hiš in sama sem takrat apelirala nanje, pa tudi na banke, naj ljudem priporočijo manjši del naložbe v zlato. Edino v privatnem bančništvu Nove NLB so v tistem času, leta 2006 in 2007, prepoznali pomen zlata in so ljudem priporočali tudi varno naložbo v investicijsko zlato. Za tisto obdobje je bilo zelo pomembno, da so imeli bančniki toliko poguma pa tudi znanja, danes je o tem lahko govoriti. Takrat smo mi zelo veliko izobraževali in v to vložili veliko finančnih sredstev.
12. Kako ste pristopili k izobraževanju?
Med drugim smo se povezali tudi s fakultetami, recimo v Mariboru, kjer so na temo investicijskega zlata nastale tudi diplomske naloge. V Sloveniji je dejansko bil problem, da tovrstnega znanja v šolah ni bilo ne na ekonomskih srednjih šolah ne na fakultetah. Po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji namreč prepovedano imeti zlato, pred drugo vojno pa ga je bilo na našem območju kar veliko, sploh med tovarnarji. Še danes ga kdo najde v kakšnem starem poslopju. Ljudje, ki kupijo staro hišo, bi jo morali najprej preiskati, ali se kje skriva zlati zaklad. [smeh] Ljudje so ga pač tako hranili, saj ni bilo sefov. No, mi še vedno stremimo za tem, da naložbenike izobražujemo. To je na tem področju pomembno, saj se potem vsakdo sam odloči, ali gre v to naložbo ali ne. Poleg tega je pomembno, da smo verodostojen partner investitorju. Tudi zato se trudimo, da je naši spletni strani poleg vse naše ponudbe tudi čim več verodostojnih podatkov, tako da naložba posameznika ali podjetja ostane kar se da diskretna. Se pravi, da imata tako bodoči kot obstoječi investitor ažurno na voljo vse potrebne osnovne podatke.
13. Kaj pa, če med vašo ponudbo na spletni strani izberem zgolj manjši zlat kovanec za darilo, ne ravno kilogramske zlate palice? Se moram prej najaviti, kakšen protokol imate?
Delujemo zelo odprto. To pomeni, da so naša vrata vedno odprta za ljudi, tudi brez predhodne najave. Za zahtevnejše svetovanje priporočam predhodni dogovor. Tudi sama si z veseljem vzamem čas za katerokoli stranko, ne glede na vrednost nakupa. Zdi se mi pomembno, da ljudje kupujejo tudi za darila manjše naložbene zlatnike ali srebrnike, saj je obdarjenec vedno likviden in točno ve, kaj pričakuje, ko bo tovrsten kovanec prodal. Mi ga odkupimo po trenutni borzni ceni zlata ali srebra, brez odbitkov. Tako tudi niso potrebna dodatna preverjanja pristnosti kovanca. Na osnovi oznak na kovancu se ve, kakšna je čistina kovanca, masa in letnica izdelave. Poleg tega gre pri zlatih kovancih tudi za neobdavčen donos, ker je investicijsko zlato popolnoma neobdavčena naložba v okviru Evropske unije. To pomeni, da ni DDV-ja in drugih davščin. Zlatniki in palice so namreč zamenjava za denar.
14. Dejali ste, da je vaše podjetje uradni zastopnik tujih kovnic.
Tako je. Smo glavni zastopnik že omenjene dunajske kovnice zlata Austrian Mint, ki je v lasti avstrijske centralne banke. Njeni glavni in na svetu, sploh pa v Evropi najbolj znani zlatniki, naložbeni kovanci, so Dunajski filharmoniki. Poleg tega kujejo tudi srebrne in platinaste Dunajske filharmonike in pa za zbiratelje še posebne izdaje, ki so tudi zelo zanimive, ker jih kujejo v zelo majhnih nakladah. Znane zbirke so takšni zlatniki s podobami Mozarta, Beethovna, Haydna in Gustava Klimta. Poleg slavnih umetnikov upodabljajo še zdravnike. Obstaja tudi srebrnik z odtisnjeno slovensko besedo, Koroška. V Avstriji je ob izidu zanetil kar nekaj polemik, zakaj je na kovancu slovenska beseda. Poleg tega smo tudi glavni zastopnik svetovno priznanih švicarskih kovnice Argor Heraeus in PAMP, ki kujeta zlate in srebrne naložbene palice po mednarodnem standardu kakovosti Good Delivery. Ta mednarodni standard kakovosti kovnicam plemenitih kovin ob zadostitvi visokih standardov podeli neodvisno združenje LBMA.
Gre torej za palice najvišje kakovosti, ki jih je mogoče zmenjati v katerokoli valuto kjerkoli na svetu. Zastopamo pa tudi druge svetovno pomembne kovnice: iz Kanade (Royal Canadian Mint), Avstralije (The Perth Mint), ZDA (U.S. Mint), Velike Britanije (The Royal Mint), Južne Afrike (South African Mint) in Kitajske (China Gold Coin Incorporation). Vse kujejo zlatnike in srebrnike ter denar za državo izdajateljico. Kitajska, na primer, kuje zlate kovance s podobo pande – to so edini kitajski kovanci, ki jih zunaj Kitajske sploh lahko kupite, zato ker Kitajska ne želi izvažati zlata, velja prepoved izvoza zlatih palic. Seveda trgujemo tudi z zlatniki in srebrniki Republike Slovenije. Republika Slovenija prek Banke Slovenije izdaja zlate in srebrne priložnostne kovance, ki so zaradi nizke naklade lahko tudi dobra naložba ali lepo darilo.
15. Kje pa jih Slovenija kuje?
Zanjo jih kuje slovaška kovnica Kremnica, ki neprekinjeno deluje skoraj 700 let. Vsi so predstavljeni na naši spletni strani, kjer piše tudi to, ob kateri priložnosti so bili izdani in kdo je na njih upodobljen. Pri slovenskih kovancih je z namenom pridobivanja numizmatične vrednosti predvsem pomembna naklada le-teh. Večina Slovencev pravzaprav sploh ne ve, da izdajamo uradne zlatnike, ki niso obdavčeni. Kajti, če se ne motim, tako lepo zbranega seznama ni nikjer drugje. Moram pa tudi reči, da je zbirateljev vse manj, saj nekatere slovenske kovance po tem, ko je skovana količina prodana, dokujejo. V svetu te navade ni, zato zanimanja za slovensko numizmatiko ni oziroma je v zadnjih letih usahnilo. Prej pa je bilo zanjo prav zaradi manjših omejenih naklad zanimanje veliko tudi v Evropski uniji. Na primer, prvi kov zlatnika iz leta 2004, ki je bil izdan ob prvi pisni omembi Bleda z nominalo 25.000 tolarjev, dosega visoko vrednost, nekje okoli 1200 evrov. No, saj jih je izšlo samo 300 in jih ni na trgu.
16. Kaj pa, če že imam slovenski kovanec, recimo zlatnik izpred desetih let?
Vedno ima vrednost zlata. Ker ti zlatniki so vedno najprej investicijski oziroma naložbeni, potem zaradi nizke naklade lahko dosežejo še dodatno numizmatično vrednost. Je pa vprašanje, ali vam bo kdo na trgu plačal numizmatično vrednost. To je pač odvisno od zanimanja, povpraševanja. Določeni slovenski kovanci pa vsekakor imajo to dodatno vrednost. Na primer, ob stoti obletnici Aljaževega stolpa je Republika Slovenija leta 1995 izdala zlati kovanec, ki je danes numizmatično vreden okrog dva tisoč evrov, po ceni zlata pa njegova vrednost znaša nekaj več kot 200 evrov. Zato, ker jih danes ni na trgu. Izdanih jih je bilo tisoč, torej zelo malo. No, saj tudi naklada nazadnje izdanega slovenskega priložnostnega zlatnika, novembra 2018 ob stoti obletnici prve svetovne vojne, je majhna, znaša samo 750 zlatnikov. To je tako nizka naklada, kot jo imata San Marino ali Vatikan. Uradna cena zlatnika ob izdaji je 320 evrov in po vseh pravilih bi ti kovanci morali sčasoma dosegati višjo numizmatično vrednost.
17. Ali je v investicijskem zlatu smiselno varčevati tudi za pokojnino?
Smotrno je, seveda, kot dodatek k pokojnini. Poleg tega se zlato lahko hrani tudi za naslednjo generacijo, za potomce, saj ga je ne nazadnje tudi enostavno razdeliti, ker je na voljo v večjih in manjših enotah. Večje so zlate palice, manjše pa zlati kovanci, ki so bili kovani po letu 1800. Imeti morajo čistino več kot 900 delov zlata, morajo biti zakonito plačilno sredstvo ali pa so bili zakonito plačilno sredstvo v eni od držav izdajateljic. Tako se glasi definicija naložbenega zlata v kovancih. V Sloveniji se zakonsko ne trguje s kovanci, ki so bili izdani pred letom 1800. Veliko ljudi tudi ne ve, da imajo investicijski zlati kovanci, izdani po letu 1800, najnižjo maržo na borzno ceno in so najcenejši za nakup, saj jih je še veliko na trgu.
Gre za zlatnike, ki jih je kovala avstrijska kovnica po letu 1800. Take kovance zasledimo tudi v Italiji, Švici, Belgiji, Franciji. To je bila tako imenovana Latinska denarna unija, katere nominala je bila 20, pač odvisno od tega, v kateri državi se je kovalo. Naj je bilo 20 belgijskih, francoskih, švicarskih frankov ali 20 italijanskih lir, vsi kovanci so imeli enako maso zlata in enako nominalo. Torej so že takrat imeli v obtoku enoten, zlat denar oziroma enotno maso zlatih kovancev. Ti kovanci so še danes po uredbi Evropske unije naložbeno zlato.
18. Kaj konkretno pomeni danes, če imam nekaj zlatnikov, izdanih enkrat po letu 1800?
Na osnovi borzne cene jih lahko prodate. Lahko pa jih na isti osnovi seveda tudi kupite. Preveriti pa je treba, ali morda imajo numizmatično vrednost in so torej lahko vredni več.
19. Kaj pa, če imam zlatnik, ki je bil skovan pred letom 1800?
Moro trguje samo s kovanci, izdanimi po letu 1800, imamo pa tudi numizmatični kotiček, če temu lahko tako rečem. Stranki povemo, da ga lahko damo, če se ji ne mudi – pri takšnem kovancu se ti ne sme muditi –, na našo spletno stran in potem iščemo kupca v evropskem prostoru, saj sodelujemo z numizmatičnimi hišami v Evropi, in moram reči, da se kupce tudi najde. Iz Francije, Nemčije, Švedske … Kdor pa želi v tujino prodati kovanec, skovan pred letom 1800, mora za to po zakonu pridobiti dovoljenje ministrstva za kulturo. Glede kovancev, starejših od leta 1800, pa se pri nas srečujemo s perečo temo. Najprej naj poudarim, da se pri Moru izrecno zavzemamo za spoštovanje zakonov, smo pa v precepu, ker v Sloveniji obstajajo nekatere dragocene zbirke, ki pa jih zaradi strahu zasebnikov ni mogoče pokazati.
Starejši gospodje imajo čudovite zbirke kovancev od Kristusa naprej. Res čudovite! Vem pa, da je v Sloveniji veliko teh zbirk, za katere lastniki lahko dokažejo, da so posamezne kovance kupili v evropskih državah, da jih niso iskali sami, ker je to prepovedano, a zakon zdaj nekako pravi, da so te zbirke last države. To je dokaj problematično. Tudi zato, ker lahko v EU pri uradno registriranih trgovcih, numizmatičnih hišah, tudi na svetovnem spletu, kupiš stare kovance. Menim, da je to izredna škoda za vse nas, saj ti ljudje zdaj ne upajo pokazati svojih zbirk.
20. Denimo na kakšni takšni razstavi kovancev, kot ste jo vi priredili decembra v svojih prostorih?
Tako je. Pripravili smo že kar nekaj razstav in zadnja je bila ta retrospektivna razstava kovancev na slovenskem ozemlju od konca 15. stoletja do konca vladavine Habsburžanov. Na njej smo prikazali uvajanje in razvoj nove denarne enote na ozemlju vojvodin Koroške, Kranjske in Štajerske ter kovanje tolarjev v njihovih kovnicah. Rdeča nit razstave je bil en tolar. Kovali so ga vsi cesarji in nadvojvode, ki so upravljali vojvodine. Predstavljeni so bili tolarji 18 cesarjev in osmih nadvojvod. Poleg tolarjev je bilo na ogled tudi nekaj manjših denarnih enot, da se je videla razlika med tolarji in drobižem. Razstavljeni so bili tudi prvi bakreni kovanci nove dobe, ki jih je za promet na našem ozemlju skoval cesar Karl VI. na Goriškem.
Od večjih denarnih enot je bilo predstavljenih tudi nekaj zanimivih zlatnikov, kovanih v času vladavine Habsburžanov, med vladanjem predzadnjega cesarja Franca Jožefa I. Razstava je bila enkratna priložnost za vse ljubitelje zgodovine, zbiratelje in vse, ki so želeli dobiti vpogled v ta del naše preteklosti. Res je bila to enkratna priložnost, saj so bili razstavljeni kovanci del zasebnih zbirk zbirateljev in tudi neprecenljive vrednosti. Eden od srebrnikov je bil recimo v avkcijski hiši Hess-Divo v Zürichu prodan celo v vrednosti 30 tisoč frankov.
21. Ste bili z odzivom na razstavo zadovoljni?
Žal ne. Vabila smo poslali na fakultete v pričakovanju, da se bodo odzvali in pripeljali študente, pa se žal niso. Očitno razstave nikogar več ne zanimajo. Še profesorjev ne. Pa bi se morali zavedati, da je eno, če nekaj vidiš samo v knjigi ali na spletu, drugo pa, če vidiš v živo. Menim, da se da zgodovino krasno učiti tudi skozi kovance, kajti vladarji so se ne nazadnje dali na njih upodobiti.
22. Na polici za vami vidim kar nekaj knjig o numizmatiki in drugih temah, katerih avtor je Zmago Jelinčič Plemeniti. Sodelujete z njim?
Z Zmagom Jelinčičem Plemenitim sodelujemo na strokovni ravni, saj ima izredno znanje o numizmatiki. Lahko rečem, da je eden redkih ljudi v Sloveniji, ki toliko ve o tem področju. Kot vidite, je izdal monografije o tolarju, o potnih listinah ... Večkrat ga pokličemo tudi za kakšno numizmatično mnenje, za kakšen nasvet. Tesno sodelujemo z Narodnim muzejem, z Numizmatičnim kabinetom, ki ga vodi dr. Andrej Šemrov, ki se prav tako ponaša z neprecenljivim znanjem o kovancih. Vsekakor pa je pri numizmatiki treba pridobiti več strokovnih mnenj, zato so nam v neprecenljivo pomoč tudi renomirane avkcijske hiše po Evropi. Mi kot Moro ne bi bili to, kar smo, če ne bi sodelovali tudi s temi vrhunskimi strokovnjaki, ki nam pomagajo organizirati razstave in pri cenitvah.
23. Kako pa je z zlatim nakitom? Je primerno samo za darilo ali tudi kot naložba?
Zlati nakit ni izdelan iz čistih plemenitih kovin, zato ga v Sloveniji zlatarji odkupujejo za predelavo. Družba Moro se s tem ne ukvarja. Je pa zlati nakit vsekakor zelo lepo, vredno, darilo, še posebej, če je delo priznanega umetnika ali izdelano iz dragih kamnov. Sicer pa imamo v Sloveniji renomirano hišo Malalan, kjer se prav gotovo da pridobiti verodostojne informacije o cenah in vrednostih.
24. Torej k vam v odkup ne morem prinesti nakita?
Ne, z nakitom se ne ukvarjamo, saj ne nazadnje tudi nismo zlatarji. Mi gledamo na zlato samo kot na finančno naložbo, ki je v evropskem prostoru opredeljena z zakoni, ki definirajo investicijsko zlato. Na eni strani imamo zlate kovance, ki jih izdajajo posamezne države, na njih so oznake države izdajateljice, čistina zlata, masa in nominalna vrednost. Nominalna vrednost kovanca ni realna vrednost kovanca, kar pomeni, da ga je izdala država, je plačilno sredstvo v državi izdajateljici, zato je tudi neobdavčen. Nakupna in prodajna cena se tem kovancem oblikuje na svetovni borzi, glede na trenutno ceno zlata. Drugo so zlate medalje, ki jih izdajajo zasebna podjetja, na njih ni označene nominalne vrednosti. Če boste za darilo kupili medaljo Franceta Prešerna Zlatarne Celje, boste plačali tudi davek na dodano vrednost. Torej medalje niso predmet mednarodnega trgovanja.
25. Kako pa vidite svetovni trend prodaje po principih fair trade oziroma pravične trgovine?
Ko sem se odločala, katero kovnico zastopati v Sloveniji, sem pregledala vse parametre, kako kakšna kovnica deluje. Za Argor-Heraeus, ki ima rudnike v Južni Ameriki, pa to sploh ni trend, od samega začetka socialno dela s tamkajšnjim okoljem. Bila sem pri teh rudnikih v Južni Ameriki in sem si vse to ogledala, zlasti v Peruju. Vemo pa, da so tudi drugačne prakse, ki jih je treba sankcionirati. Takšen problem je Afrika. V Kongu, na primer, zlato pridobivajo za nakup orožja in zato je Kongo na rdeči listi OECD. Je pa pred dvema letoma na mednarodnem sestanku LBMA, na katerem je bilo tudi vodstvo OECD-ja, ki skrbi za trgovanje z zlatom po svetu, neki gospod dejal, da se moramo odločiti, ali bomo v določenih državah dovolili, da tamkajšnji ljudje, med njimi tudi otroci, vsemu navkljub še naprej na tradicionalen način pridobivajo majhne količine zlata, da se s tem preživijo.
Ker OECD je skušal tudi to prakso prepovedati. Zdaj smo tam tam. OECD pravzaprav predpisuje mednarodne prakse, kako se zlato pridobiva, na kakšen način se z njim trguje, na kakšen način smo ne nazadnje tudi mi kot firma pozicionirani, kako moramo pristopiti k stranki. Kar veliko je ponudb, da bi mi neposredno kupovali od kakšnih rudnikov, toda mi kot trgovec z zlatom imamo prepoved pogajanj s posameznimi rudniki in tudi nimamo vseh mehanizmov, da bi lahko preverili izvor zlata.
26. Ali se ve, koliko zlata se pridobi na leto?
Po podatkih World Gold Council okoli 2500 ton, povpraševanja pa je za okoli 4000 ton. To pomeni, da se preostala količina pridobi z reciklažo.
27. Kako pa je s ceno zlata?
Če gledamo zgodovinsko, je bila cena zlata domala vedno vezana na ameriški dolar, kar pomeni, da je imel denar podlago v zlatu, vse do 15. avgusta 1971, ko je predsednik ZDA Richard Nixon razglasil enostranski sklep, da ameriški dolarji, ki jih ima v lasti tujina, niso več konvertibilni z zlatom. Z zlatom se sicer največ trguje na newyorški borzi, in sicer z vrednostnimi papirji, s fizičnim zlatom pa na londonski. Pred tem se je s fizičnim zlatom trgovalo v Švici, Zürichu, potem pa je Švica uvedla določene davščine in takrat se je borza prestavila v London. Sicer pa je cena zlata v zadnjem desetletju precej zrastla. Na primer, leta 2000 je znašala cena okrog 8200 evrov za kilogram, v začetku letošnjega leta pa smo ga prodajali po 37.200. Na naši spletni strani se cenik v povezavi s svetovno borzo spreminja na pet minut, z grafom pa je objavljena tudi borzna cena za 1 g zlata (čistine 999,9/1000) v zadnjih osmih urah tekočega dne.
28. Zasledil sem, da določene države kot monetarne rezerve vedno več hranijo zlata.
Seznam držav z največjimi državnimi rezervami zlata objavlja IMF, na vrhu seznama so ZDA, Nemčija, Italija, Francija, Rusija, Kitajska. Slovenija je med stotimi na 86. mestu z 3,2 tone. Velikokrat v pogovoru s predstavniki centralnih bank večjih držav zasledim novico, da dejanske količine pridobljenega zlata ne javljajo mednarodnim institucijam IMF ali World Gold Councilu. Gre predvsem za države, ki tudi same pridobivajo zlato.
29. Zasledil sem, da v nekateri državah plemenite kovine niso namenjene samo za državne rezerve.
Poznano mi je, da jih kupujejo v Rusiji tudi za pokojninske sklade, predvsem zlato in paladij. Po najnovejših podatkih je Rusija ena od vodilnih držav po pridobivanju paladija. V Moro že od leta 2008 priporočamo naložbo v paladij, saj je že kar nekaj poznano, da bo cena na svetovnih borzah narasla, kar se sedaj tudi dogaja. Srebra fizičnim osebam ne priporočamo kot posebno dobre naložbe, sploh pa v fizični obliki ne, saj je problem shranjevanja, po podatkih nekaterih glavnih rudnikov je srebra še dovolj. So pa srebro, platina, paladij in rodij plemenite kovine, na katere se v Sloveniji obračuna DDV, zato je mogoče bolj smiselno, da ga za naložbo in nadaljnjo prodajo kupujejo podjetja. Vsekakor so naše stranke tudi podjetja, ki tovrstne kovine predeljujejo v končne izdelke.
30. Na začetku najinega pogovora ste dejali, da primarno poslanstvo vašega podjetja ni samo dobiček.
Verjamemo, da z aktivnim pristopom k družbeni odgovornosti soustvarjamo razvoj tako posameznikov kot tudi celotne družbe, zato vsako leto spodbujamo znanje, dobre projekte in aktivnosti. Podpiramo kulturo, na primer Cankarjev dom, Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva, med projekti pa zelo rada posebej omenim dva.
Prvi je Fundacija Moro, v okviru katere vsa denarna sredstva, ki jih zbiramo tudi preko naložbenikov – njim se se ob tej priložnosti za prispevke lepo zahvaljujem – in glede na to, da so kupci plemenitih kovin tudi tujci, ki živijo v Sloveniji, namenjamo mednarodni državni osnovni šoli Danile Kumar. Le-ta izvaja program International Baccalaureate (IB), ki je priznan povsod po svetu, sedež IB pa je v Švici, kjer je tudi kovnica zlata Argor Heraeus. Vsi zaposleni v družbi Moro brezplačno sodelujemo pri različnih aktivnostih fundacije, zato so zbrana sredstva donirana v celoti. Šolski mednarodni oddelek smo opremili s sodobnim računalniškim sistemom. Podprli smo ustanovitev in omogočili delovanje nogometne šole za otroke, Juventus Academy, italijanskega nogometnega velikana. Sofinancirali smo obnovitev šolskega nogometnega igrišča. Otroci, ki se pridejo v Slovenijo šolat iz 42 držav, so najboljši ambasadorji Slovenije, saj se v otroštvu na državo navežeš, zato v maju že tradicionalno soorganiziramo tudi mednarodni dan v prelepi naravi Šobca, ki združi več kot 300 otrok, staršev in učiteljev. Lepo je videti, ko se tudi pozneje v Slovenijo vračajo.
Drugi projekt, na katerega sem posebej ponosna, je inštitut EkoSEMENA, ki smo ga ustanovili skupaj z drugimi kolegi. Pomagamo predvsem s finančnimi sredstvi, in sicer da se z njimi od ekoloških pridelovalcev, ki imajo ekocertifikat, odkupijo ekosemena, vzgojena v Sloveniji. Prav nedavno se je zaključil dvoletni pilotni projekt semenarjenja, v katerem se je nabralo nekaj čez sto kilogramov semen, ki se jih je odkupilo za semensko hranilnico, ki domuje v Čebelarskem centru v Lescah. Delamo po sistemu, da podjetja donirala v hranilnico za semena, tako da ta proces lahko sploh steče. Ekološkim pridelovalcem podarimo seme, oni ga vzgojijo in hranilnica ga odkupi. To, kar je pri odkupljenem semenu presežka, se nato razdeli med ljudi. To pomeni, da podjetje, ki podari določen znesek, za to dobi z darilno pogodbo podarjeno določeno količino semena za sodelavce in poslovne partnerje. Namen je, da vrtičkarji tako pridejo do zdravih semen in posledično pridelajo zdravo hrano. Kajti danes je veliko semen žal obdelanih s pesticidi in herbicidi. Tako bomo v Sloveniji lahko postali bolj samooskrbni. Nekako subtilno tukaj vidim povezavo z vlaganjem v investicijsko zlato.
Tekst Borut Omerzel Foto Aleksandra Saša Prelesnik (Portret), Moro (Kovanci)